Kako se pripraviti na prihod kužka? Nasveti iz prve roke …

Kako se pripraviti na prihod kužka? Nasveti iz prve roke …

Ambiciozna blogerka in lastnica All things Artsy, Cindy Sabolčec, si je od nekdaj želela domov prinesti malega kužka, ki bi bil njen novi najboljši prijatelj. Zaradi obveznosti – tako študijskih, kot tudi vsakodnevnih, je bila vedno neodločena. Kuža ja, kuža ne? No, na koncu se je odločila, da bo ne glede na vse, naredila ta velik korak, in vzela kužka pasme Chihuahua. Kako se je spopadala s strahom in vprašanji pred prihodom in kako sta se navadila eden na drugega? Preberi njeno izkušnjo …

Dobrodošel doma Rossi!

Naj za začetek povem, da sem v vsej tej kužek situaciji še čisti začetnik. Svojega prvega pasjega prijatelja sem domov pripeljala šele 3 tedne nazaj (kar se zdaj, ko pomislim na to, zdi kot bi bilo včeraj). Čas res hitro mineva. Dva dni pred Rossijevim prihodom sem bila res panična. Ni bilo človeka, ki mi nebi rekel, da je pes obveznost in da naj res dobro premislim. In res sem razmišljala ves čas. Psa sem si želela celo življenje. Moje skrbi so bile predvsem to, kako se bom posvetila temu, da skrbim za psa, izdelujem faks, blogam, hodim v službo… K sreči v tem nisem sama, ampak mi, kadar potrebujem pomoč pomaga tudi družina. Poznam veliko ljudi, ki so mi blizu in imajo pse, in ravno ti so me prepričali, da bo to najlepša stvar, ki se mi bo zgodila. zato naj ne odlašam več, če sem dobro razmislila. In tako je tudi bilo, odločitev je padla 🙂

Priprav na prihod Rossija v naš domek sem se skrbno lotila. Vedela sem približno, kaj psiček nujno potrebuje v prvih dneh. Te zadeve sem kupila takoj, ostalo pa sproti.

Rossi v posteljici

Torej, kaj je bil moj must-have spisek stvari:

1) Pasja posteljica/ležišče: sem izbrala na podlagi velikosti mojega kužeka in tip dlake. V mislih sem imela predvsem to, da je (in tudi bo ostal) moja psiček majhen, zato sem kupila posteljico, katere mere mu bodo ustrezale sedaj, ko je mladiček in tudi kasneje, ko odraste. Ker je Rossi kratkodlaka čivava, zaradi česar ga pogosto zebe sem izbrala mehko, toplo posteljico.  Moja izbira: Mr. Pet ali Zootic

2) 2 posodici + podloga: Izbrala sem keramične, ker jih je najlažje oprati in bodo zdržale dlje časa.  Podloga se mi zdi priročna, da se voda ne polije po tleh. Moja izbira: Tedi, ker imajo res luštne posodice in podlage na pasjem oddelku

3) Dekica in igračke: Dekico sem kupila že en dan preden sem šla iskati Rossija. To pa zato, ker sem ga v tej dekici prinesla zavitega domov, da se je v njej počutil varno. Izbrala sem mehko deko primernih dimenzij za psa, da ni bila prevelika. Za začetek sem izbrala eno igračko, takšno ki spušča zvok, ker so očitno psi nori na to. Pri igračah sem pazila na psu prijazen material. Moja izbira: Tedi (deka), Mr. Pet (igrače)

4) Oprsnica ali ovratnica: Za moji čivavo je prišla v upoštev definitivno oprsnica, ker bi povodec lahko poškodoval vrat. Za mladiča sem izbrala oprsnico s fiksnim povodcem, ker flexi za mladiče še ni primeren. Moja izbira: Mr. Pet, ker drugje tako majhnih oprsnic nisem našla

5) Briketi: najbolje, da jih da za začetek zraven vzreditelj, ali pa pove katere je uporabljal, saj ni dobro, da se briketi takoj zamenjajo. Jaz sem sedaj po treh tednih postopoma pričela z menjavo briketov. Moja izbira: Premium Pet briketi N&D z bučo in jagenjčkom za mini pasme

6) Vrečke, priboljški (naj bodo mehki in iz mesa, ker imajo to psi običajno najraje)

7) Podloge in training kapljice: Večna dilema med lastniki psov je, ali naj psa navadim na opravljanje potrebe na podlogi za začetek ali ne? Jaz sem se odločila, da kupim oboje. Na podlogo sem ga navadila lulati in kakati prve dne, da ni opravljal potrebe kar vsepovsod po stanovanju. Kmalu pa sem ga seveda začela navajati na zunanje okolje, zato sedaj podlogo uporabi le še zvečer. Kapljice sem preizkusila vendar se mi niso zdele preveč koristne. Moja izbira: Mr. Pet

8) Transporter za v avto in torbica: Transporter sem obvezno izbrala iz plastike in tak, da je primeren za v avto, torej da se lahko pripaše, saj se res veliko vozim in želim, da se moj psiček vozi varno z menoj. Rossija nosim tudi v priročni pasji torbici, ki ima notri priponko, ob strani žepke in mrežo, da se lahko zapre, a vseeno lahko diha.

Po nekaj tednih odkar imam psa, lahko rečem, da je biti lastnik in skrbeti za psa res nekaj najlepšega, prav tako pa tudi zahtevnega. V to je potrebno vložiti ogromno časa, vsaj na začetku, ko je pes še mladiček. Ampak vse se da, če je zraven prisotna tudi volja.

Lep pasji pozdravček od naju z Rossijem 🐾

Cindy

Rossi in Cindy

Add Your Comment